Digitalni podpisi so danes eden ključnih mehanizmov za zagotavljanje varnosti elektronskih dokumentov. Z njimi lahko preverimo, ali je dokument res izvorno poslan od prave osebe ali organizacije ter ali je bil pošiljateljev podpisan dokument med potjo spremenjen.
Spodaj je kratek pregled, kako deluje preverjanje digitalnih podpisov in kako jih lahko preverimo v praksi.
Kaj je digitalni podpis?
Digitalni podpis ni isto kot preprost elektronski podpis (npr. podpis s prstom na ekranu).
Temelji na kriptografiji in zaupanju v digitalna potrdila, zato omogoča:
- preverjanje identitete podpisnika,
- zagotovitev, da dokument po podpisu ni bil spremenjen,
- dodatno zaščito pred ponaredki in zlorabami.
Kako preverimo digitalni podpis?
1. PDF dokumenti (npr. Adobe Acrobat)
To je v praksi najpogostejši primer digitalnega podpisovanja. PDF odprete in kliknete na podpis. Program sam pokaže:
- ali je podpis veljaven,
- ali je dokument nespremenjen,
- ali je potrdilo podpisnika zaupanja vredno (veljavno, nepreklicano).
V večini primerov je preverjanje povsem avtomatsko.
2. Digitalno podpisana e-pošta
Večina odjemalcev (Outlook, Apple Mail, Gmail …) prikaže posebno ikono, ki označuje, da je sporočilo podpisano. Preverite:
- ali se pošiljateljev naslov ujema s podatki v podpisu,
- ali je potrdilo pošiljatelja veljavno.
To močno zmanjša možnost lažnih ali zlonamernih sporočil.
3. Podpisana programska oprema (Windows)
Pri datotekah (.exe, .msi, .dll…) lahko preverite podpis z:
Desni klik → Properties → Digital Signatures
Tam so vidni podatki o izdaji programske opreme in veljavnosti certifikata.
Če podpis ni veljaven, je priporočljivo prekiniti namestitev.
Na kaj moramo biti pozorni?
- Potek veljavnosti certifikata: poteklo ali preklicano potrdilo pomeni, da podpis ni več zaupanja vreden.
- Ujemanje podatkov o podpisniku: ime ali organizacija se morata ujemati s pričakovanim.
- Integriteta dokumenta: vsaka sprememba po podpisu povzroči opozorilo o neveljavnem podpisu.
Zakaj je to pomembno?
Digitalni podpisi postajajo standard pri poslovanju, spletnem bančništvu, elektronskih računih, pravnih dokumentih in programski opremi. Pravilno preverjanje podpisov pomaga preprečiti:
- prevarantske dokumente,
- lažna poslovna sporočila,
- okužene programe,
- spremembe dokumentacije brez vednosti podpisnika.