Bolj kot karkoli drugega, bi morali biti zaskrbljeni v zvezi z zasebnostjo
Skupnost brskalnikov ni skrivala svojega skupnega cilja –> šifriranega interneta. Že v letošnjem letu smo videli, da so brskalniki začeli označevati spletna mesta s polji za prijavo, ki niso podana prek HTTPS.
Ena od največjih panog, ki še ni šifrirana, so masovni medij. Če preverimo najbolj obiskane spletne strani ugotovimo, da jih veliko še ni šifriranih. Nekateri to odlašajo do zadnjega trenutka, ko brskalniki to še omogočajo.
Na žalost je to razmišljanje neprimerno za bralce medijev. Razlog za to je preprost: zasebnost.
SSL blokira sledenje
V ZDA in po svetu smo dosegli, da se razprava o zasebnosti širi. Vlada in zasebna podjetja sledijo internetnim uporabnikom, kar pa SSL onemogoča.
Ena od prednosti SSL je, da blokira dejavnost posameznika na vaši spletni strani. Seveda lahko nekdo vidi, da je brskalnik osebe obiskal spletno mesto s protokolom SSL, vendar ne vidi, po katerih straneh brska.
Za posameznika je to velika prednost. Na primer, če ima spletno mesto z novicami perspektivni odsek, za katerega se zanimate in ga redno spremljate, lahko nekdo izbira podrobnosti o vas. Ta vrsta informacij je tisto, kar oglaševalcem omogoča ciljno oglaševanje in omogoča tretjim osebam, da vas profilirajo.
Spletna mesta z novicami imajo dolžnost, da zaščitijo zasebnost svojih bralcev in preprečijo, da bi jih spremljali pri brskanju po njihovih spletnih straneh.
S svobodo tiska pod skoraj nenehnim napadom in rednimi prilivi “ponarejenih novic” bi bilo slabo, če bi videli legitimno novico, ki bi bila označena za “ne varno”. Najslabše je, če izgleda, da je medijem vseeno za zasebnost njihovih bralcev – in prav zato bi morali šifrirati svoje strani.
